Zemljevid - Frascati

Frascati (izg.: Fraskati) je mesto in občina v pokrajini Rim v regiji Lacij v osrednji Italiji. Nahaja se 20 kilometrov jugovzhodno od Rima, na gričevju Alban v bližini starodavnega mesta Tusculum. Frascati je tesno povezan z znanostjo, saj je sedež več mednarodnih znanstvenih laboratorijev.

Frascati je znan po svojih belih vinih Frascati. Prav tako je pomemben zgodovinski in umetniški center.

Najpomembnejše arheološko najdišče na območju, ki sega do antičnih rimskih časov, v čas pozne republikanske dobe, je patricijska rimska vila, ki je verjetno pripadala Lucullusu (Lukul Licinij Lukul Pontski). V prvem stoletju našega štetja je bil njen lastnik Gaius Sallustius Crispusa Passienus, ki se je poročil z Agripino mlajšo, Neronovo materjo. Njegove posesti je kasneje zasegla flavijska cesarska dinastija (69-96). Konzul Flavius Clemens je živel v vili z ženo Domitillo času vladavine Domicijana.

Po zapisu v Liber Pontificalis, je bil Frascati v 9. stoletju vasica, verjetno ustanovljena dve stoletji prej. Ime mesta verjetno izhaja iz tipične lokalne tradicije zbiranja drv ("frasche" v italijanščini) - mnogo krajevnih imen po vsem mestu se nanaša na drevesa ali les. Po uničenju najbližjega Tusculuma v letu 1191, se je mestno prebivalstvo v Frascatiju povečalo, sem je bila preseljena tudi škofija. Papež Inocenc III. je potrdil mesto kot fevdalno posest bazilike Sv. Janeza v Lateranu. V naslednjih stoletjih so bila njegova ozemlja opustošena in osiromašena s pogostimi napadi. Lastile do si ga različne pomembne družine, vključno družina Colonna, dokler papež Pij II., leta 1460, mesta ne utrdi z obzidjem.

Na začetku šestnajstega stoletja je papež Julij II. dal Frascati kot fevdalno posesti kondotieru Marcantonio I. Colonna, ki je živel v njem od 1508 skupaj z ženo Lucrezio della Rovere (1485-1552), nečakinjo papeža Julija II. Leta 1515 je izdal Colonna prvi statut Frascatija, Statuti e Capituli Del Castello di Frascati, z latinskim naslovom Populus antiquae civitas Tusculi.

Leta 1518 je bila zgrajena bolnišnica, poimenovana po sv. Boštjanu, v spomin na staro bazilike, uničeno v 9. stoletju. Po smrti princa Colonna leta 1522, je Lucrezia della Rovere prodala Frascati Pier Luigi Farneseju (vojvoda Parme, Piacenze and Castra), nečaku papeža Pavla III.

1. maja 1527 je družba Landsknecht, potem ko je oplenila Rim, prišla iz sosednjih vasi. Vendar so vojaki spremenili smer svojega gibanja v mesto Rural Aedicule posvečeno Devici Mariji in Frascatiju je bilo prizaneseno. Na ta dogodek spominja ime cerkve Capocroce.

Leta 1538 je papež Pavel III. Frascatiju podelil naziv "Civitas", z imenom "Tusculum Novum". Leta 1598 so začeli graditi novo katedralo posvečeno sv. Petru.

Dne 15. septembra 1616 je bila, na pobudo sv. Joseph Calasanza, španskega duhovnika, prvič v Evropi ustanovljena javna in brezplačna šola

Dne 18. junija 1656 je odpadel del ometa znotraj cerkve svete Marije v Vivariu in pokazale so se starodavne freske. To je bila podoba sv. Sebastjana in Roka, zaščitnikov pred kugo. Istega leta je bila epidemija kuge v Rimu, vendar se je Frascatiju izognila. Od tega leta sta svetnika zavetnika mesta. Na pročelju katedrale sta kipa teh dveh svetnikov.